BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU NAD 40 EUR

Miti o vitaminih | Zakaj prav D vitamin in cink?


Na svetu obstaja “taužn rožic”, kar nekaj vitaminov in mineralov ter neskončna množica mikrohranil, ki naj bi dobrohotno vplivali na naš organizem. Čeprav se nam ob vseh novicah o super živil zdi, da nas bodo naredile nezemeljske (biohacking), je realnost drugačna  – nekatera so nujno potrebna, da preživimo, mnoga pa so razpoložljiva v tako majhnih količinah, da je čisto vseeno, ali jih zaužijemo ali ne. Imajo pa učinek na naše denarnice.


FRANCOSKI PARADOKS

Že pred desetletji je raziskovalce začudilo, da je bila med Francozi incidenca srčno-žilnih bolezni nižja kot med ostalimi narodi – kljub temu, da jedo pregrešno mastno hrano in spijejo veliko vina. Tako so v začetku novega tisočletja zaužili 4x več masla, 3x več svinjine in več kot pol več sira od Američanov – pojavnost bolezni pa je ostala izredno nizka. Razlago gre iskati v sestavini, ki nekatere vrste trte (cabernet sauvignon ali naša modra frankinja) brani pred vplivi okolja. Resveratrol. Gre za snov, ki se nahaja v kožicah groznih jagod z močnimi antioksidativnimi učinki. Vrši tudi močno antiaromatazno aktivnost, kar pomeni, da preprečuje pretirano pretvorbo testosterona v estradiol, ki je vzrok za nekatere ženske bolezni. A ko so želeli s suplementacijo  doseči taiste učinke, jim je spodletelo. Kaj je razlog?

Francoska kuhinja je mastna, a Francozi zbolevajo manj kot bi bilo pričakovati.

IN VIVO VS. IN VITRO

Zelo verjetno razlika med in vivo ter in vitro pincipoma. Medtem ko je in vivo vnešen kot del hrane in deluje komplementarno z ostalimi stilbeni in proantocianidini, je in vitro izoliran. Antioksidanti sicer v laboratoriju lahko zaščitijo celice pred sevanji, a izjemno redko jim to uspe v praksi, ko gre za živa bitja. To pomeni, da obstajajo posamezni živalski modeli, a skoraj nikoli metaštudija, ki bi lahko potrdila hipotezo na spoznanjih petnajstih, dobro utemeljenih študijah, kjer so preiskovanci dejansko ljudje. 

Omenjenega Francoskega paradoksa ni mogoče prenesti na suplementacijsko shemo, saj obstaja ogromen razkorak med biorazpoložljivostjo mikrohranil iz hrane in tistimi, ki smo jih izolirali kot posamezno neodvisno spremenljivko. Raziskovalci so ugotovili, da je razpolovna doba resveratrola pičlih 8-14 min, kar pa je premalo, da bi imel značajne učinke na procese v našem organizmu. Poleg tega je bila s samo primerjavo Francije z ZDA storjena metodološka napaka, saj so primerjali relativno neprocesirana živila s predpripravljenimi.  To pa je po našem mnenju tudi tisto, kar je naredilo največjo razliko med narodoma, in ne posamezni mikorohranilo.

ZAKAJ POTEM SPLOH MIKROHRANILA?

Mikrohranila delujejo kot prekurzorji, encimi, prohormoni, komunikatorji, skratka pomembni delci sestavljanke. Jih moramo dodajati z dodatki? V kolikor imamo prehrano kolikor toliko raznoliko in ne gremo skozi restrikcijske diete, redko. Lahko pa nekateri vitamini, minerali in zelišča preprečijo npr. poškodbe membran, DNK ali zavirajo virusno replikacijo.

Potencialna izboljšanja zaradi supplementacije moramo tako videti vedno kot preprečevanje škode, ki smo jo z pregrehami namerno ali nenamerno povzročili. Ko smo omenjali učinke rdečega vina, je potrebno omeniti tudi negativne  – najbolj opazni so tisti na naša jetra. Ob preobilnem pitju se zmanjša zaloga enega izmed najmočnejših telesnih antioksidantov, glutationa. A v kolikor nekaj ur pred pitjem zaužijemo gram ali dva n-acetilcisteina, bo le-ta pomagal ohranjati zaloge glutationa v normalnih ravneh. 

Antioksidanti imajo v telesu jasno vlogo – nevtralizirati peroksid in druge proste radikale – a primerjava celičnih agensov in suplementov je metodološka napaka, ki jo spretno izkoriščajo tudi mnogi spletni trgovci.


SO VITAMINI PROTI PREHLADOM MIT?

Enako velja tudi za vitamine in minerale. Njihova vloga je podpora praktično vsem telesnim podsistemom, nekateri pa vršijo tudi protivnetno in antioksidativno delovanje. Tako lahko cink in vitamin D predstavimo na podoben način v luči takšnih in drugačnih viroz. 

Najpogostejša asociacija s preprečevanjem prehlada je vitamin C. Kako ne, saj ga dodajajo celo Aspirinu. A potrebno je vedeti, da kot tak deluje le podporno zdravilu, sam pa ne vrši skoraj nikakršnega delovanje, ko gre za življenjski cikel virusa. Seveda, če posvetimo dovolj časa brskanju po NCBI, bomo za vsako trditev našli študijo, ki jo bomo lahko (pogosto napačno) predstavili kot primer njenega delovanja. A ko poiščemo, če obstaja meta študija, ki je skozi desetletje ali več dosegla konsenz v znanstveni skupnosti, smo razočarali. To je doseglo le cinku, do določene mere pa zaradi situacije z novim koronavirusom, tudi vitaminu D. Predstavili ju bomo skozi navadni prehlad ter njegovo nadaljevanje, klasično virozo. 

D VITAMIN IN CINK – PROFILAKSA IN ANAFILAKSA

Vedno je bolje preprečiti, kot zdraviti, kajne? Zato smo v Nordaidov paket imunosti izbrali dva, za katere vemo, da ju lahko uživamo stalno, imata tudi kot suplementa podobno biorazpoložljivost kot v hrani, a najvažnejše, sta efektivna in varna. 

Zakaj je vitamin D3 tako pomemben? Po mnenju številnih zdravnikov, tudi slovenskih, je D vitamin verjetno najpomembnejši dodatek, ki bi ga morali vnašati skozi celo leto.Eden največjih zagovornikov je gastroenterolog ljubljanskega UKC dr. Darko Siuka. Vitamin D3 pa je prohormon, ki nastopa v vlogi transkripcijskega dejavnika za množico genov. Ključen je pri delovanju makrofagov, ki požirajo tujke. 

Gastroenterolog dr. Siuka (UKC LJ)

V kolikor od septembra pa do maja, ko je kot sončnih žarkov najmanjši, uživamo D vitamin D v spreju, proizvedemo dovoljšno količino dveh spojin, ki jih potrebujemo za prepis genov, s katerimi se branimo pred infekti. Prav profilaktično delovanje (preventiva) je še posebej učinkovito, saj D3 zavira virusno replikacijo. Seveda ne bi želeli postavljati trditev v zvezi s Covid-19, vendar je več kot nazorno dejstvo, da je najtežji potek bolezni koreliral s pacienti, kjer je bila plazemska koncentracija D vitamina izjemno nizka. 

Še bolj pa smo navdušeni nad cinkom. Cink se v luči bolje prodajanega liposomskega vitamina C redko vidi kot imunomodulator. Že dolgo je znano, da cink zmanjšuje možnost citokinskega viharja, čeprav je prvič dobil pozornost šele v času novega virusa. Že od leta 2011 pa je na mizi meta študija z izjemno visoko stopnjo zaupanja. Tu je uspelo nekaj, kar ni do sedaj nobenemu vitaminu ali mineralu. Suplementacija z vsaj 75mg elementarnega cinka je skrajšala trajanje prehlad za najmanj 12% ter največ za 48%. Poleg tega je izkazal visoko profilaktično vrednost, še posebej pri otrocih. Meta študijo omenjamo zato, ker gre v poplavi navedb za odstotke in vzorce, kakršne je težko najti.

Nordaidov paket Imunost

Tako. Da bo mir za en čas, smo za vas naredili paket 2+1 Gratis. 30ml Nordaidovo pršilo priskrbi efektivnih 4000 IE (mednarodnih enot) D vitamina, ob nakupu dveh dobite brezplačno še cink v spreju. V le petih razprških (2x dnevno) priskrbi kar 250% priporočljive dnevne vrednosti – pri tem pa je potrebno omeniti njegovo obliko. Nordaidov sprejček vsebuje 25mg cinka v obliki cinkovega acetata dihidrata, ki se ponaša z izjemno absorbcijo in kasnejšo utilizacijo, medtem ko mnoge druge oblike (npr. cinkov oksid) ne pridejo niti čez prvo bariero. V želodcu namreč minerali tekmujejo za privzem in nekateri (cink, železo) izvisijo v luči agresivnejših (kalcij). 

Toliko za tokrat, naslednjič se lotimo še magnezija, ki ga večina uživa bodisi napačno, bodisi z napačnim namenom.